V času ekonomskih pretresov in gospodarske oslabljenosti je skrhana tudi posameznikova finančna gotovost, zato se vse več ljudi odloča za različne varnostne ukrepe, ki bi njihovo lastnino in premoženje zavarovali pred inflacijo in ostalimi neželenimi učinki morebitne finančne krize. Naložba denarja v žlahtne kovine zaradi svojih posebnih lastnosti predstavlja eno izmed boljših naložbenih možnosti. Razlogov za to je več, vsekakor pa se na vrh seznama uvrščata dve lastnosti: njihova redkost in visoka ekonomska vrednost, ki skozi čas ohranja svojo povprečno vrednost. Žlahtne kovine, kot so zlato, paladij, platina in srebro, na trgu dosegajo visoke vrednosti, vseeno pa je cena odvisna tudi od nekaterih zunanjih dejavnikov, kot sta ponudba in povpraševanje ter vsesplošne razmere trga.
Zlato – najbolj cenjena žlahtna kovina
Zlato v latinskem jeziku pomeni »svetleči žarek«. Je zelo mehka kovina, ki se ne raztaplja v kislinah, in služi kot odličen prevodnik toplote. Zlato že tisočletja greje srca civilizacij po vsem svetu. Poleg prelepe barve je ena od njenih pozitivnih lastnosti tudi enostavno razčlenjevanje in deljenje, saj se na visokih temperaturah odlično in hitro topi. Z lahkoto je določljiva tudi masa in čistost kovine, poleg tega pa ne reagira z drugimi kovinami, na zraku ne oksidira ter se enostavno obdeluje.
Paladij – slabo poznana kovina, ki gradi čistejši svet
Paladij se uporablja predvsem v avtomobilistični industriji, predvsem v obliki dodatkov katalizatorjem za čiščenje plinov pri izgorevanju bencina. Prav tako se uporablja kot gradnik bencinskih motorjev. V zadnjem letu naj bi vrednost paladija in povpraševanja narasla za kar 70 %, v tem času pa je nekajkrat presegla tudi ceno zlata. Razlog za opazen skok leži v večji teži in prizadevanju Evropske Unije k strožjim emisijskim standardom in nižjih izpustom. Glavna izvoznika paladija sta Rusija in Južna Afrika.
Platina – ljubljenka izdelovalcev nakita
Platina je najtežja pripadnica v skupini žlahtnih kovin, saj tehta skoraj dvakratno težo, kot jo dosega karat zlata. Odlikuje jo izredno visoko tališče, prav tako ne reagira z ostalimi kovinami in je kemijsko izredno stabilna zlitina. Odlično se meša z zlatom in je dobro odporna proti mehanskih poškodbam, zato jo obožujejo izdelovalci nakita po vsem svetu. Kar tretjino vse zaloge porabijo izdelovalci nakita, ostali dve tretjini nastopata pri izdelavi čistilnih naprav za emisije.
Zakaj investirati v žlahtne kovine?
Naložbeno zlato in žlahtne kovine predstavljajo dobro izbiro za vse, ki ste previdnejši investitorji in se neradi igrate s svojim denarjem. Plemenite kovine imajo še eno odlično lastnost, in sicer so poznane po tem, da odlično držijo svojo ceno, saj njihova vrednost tudi po desetletjih ostala skorajda nespremenjena. Naložba v žlahtne kovine je tako varnejša od ostalih oblik, saj podobno kot zavarovanja, temelji na razpršitvi odgovornosti med več igralcev. Posledično je tveganje za popolno izgubo premoženja manjše oz. skoraj ničelno. Kot že rečeno, je naložba v zlato odlično varovalo tudi pred inflacijo, ko so med investitorji bolj cenjene otipljive investicije, zato med recesijo povpraševanje po zlatu strmo naraste.
Kateri so glavni načini investiranja v žlahtne kovine?
Poznamo veliko možnosti investiranja v žlahtne kovine. Najbolj poznan način je gotovo nakup žlahtnih palic in kovancev, ki jih kar 90 % ljudi hrani v bančnih trezorjih. ETF skladi predstavljajo drugo alternativno. ETF skladi oz. indeksni skladi je skupina vrednostnih papirjev, ki jih lahko preprosto kupite na borzi. Le-ti so vezani na širok spekter premoženjskih inštrumentov (podjetniške naložbe, valutne in indeksne dobrine, surovine …). Kot zanimivost velja omeniti tudi dejstvo, da so ETF skladi eden bolj pretočnih in priljubljenih finančnih sredstev, saj so odlična izbira za doseganje zastavljenih finančnih ciljev. Za finančne sladokusce so bolj atraktivne terminske pogodbe, ki zahtevajo malce širši spekter znanj v primerjavi z ostalimi inštrumenti.
Pasti investiranja v žlahtne kovine
Vsaka naložba je tvegana. Enako velja tudi za investicije v žlahtne kovine, saj se tudi njihova cena spreminja. Čeprav vam bodo vaši bančniki žlahtne kovine predstavili kot izredno varno naložbo, zgodovina kapitalskih trgov priča tudi o zgodovinskih prelomih zlatega trga. Pozabiti pa ne smemo niti na ostale stroške, ki nastanejo pri hranjenju zlata: stroški bančnega varovanja (v trezorju) in davek na dodano vrednost (DDV) pri nakupu kovancev.
Za konec še nekaj žlahtnih zanimivosti o zlatu:
- V zadnjih nekaj letih naj bi med zlatimi investitorji prevladovali Nemci, ki so sicer poznani po svoji previdnost.
- Pod morjem naj bi se skrivala zares bogata zaloga zlata, kar 4 kg na prebivalca naj bi znašala teža zlata, če bi izkopali celotno podvodno zakladnico.
- Nihanje zlata pripisujejo vse večji priljubljenosti srebra in paladija.
- Kar 40 % vsega zlata na svetu izkopljejo v južnoafriških rudnikih, največ zlatih zalog imajo v Avstraliji in v Rusiji.
- Največji kos zlata so našli leta 1869 v Avstraliji, samo eno zrno je tehtalo 71 kg, od tega je bilo 65 kg čistega zlata.