Zlato že tisočletja buri človeško domišljijo. Nobena druga kovina ne nosi takšne simbolične vrednosti, pa tudi njena denarna vrednost nikakor ni zanemarljiva. Zlato je del pametnega investicijskega portfolia, še posebej v časih finančne in gospodarske negotovosti. Dober primer tovrstne krize je takoimenovana korona kriza, ki je močno vplivala ne le na splošno zdravje in razpoloženje človeške populacije, temveč tudi na gospodarstvo. Čeprav je ta žlahtna kovina človeštvu dobro poznana, verjamemo, da obstajajo določena dejstva o zlatu, za katera še niste slišali.
- Razlog, da zlato obdrži svojo vrednost, je njegova odpornost. Medtem ko so druge kovine podvržene degradaciji zaradi zraka, vlage ali kislega okolja, zlatu ti dejavniki ne pridejo do živega. Za raztapljanje zlata se uporablja posebna mešanica kislin.
- Poleg nakita in investicijskih kosov se ta rumena žlahtna kovina uporablja na različnih področjih. Med drugim v elektroniki, električnih napeljavah, za barvanje stekla, kot zaščita pred sevanjem in celo v zobni industriji. Vendar je velik delež zlata, ki ga letno nakopljejo v rudnikih, še vedno porabljen za izdelavo nakita, kovancev, zlatih palic…
- Čistost zlata se meri v karatih. Karat pomeni 1/24 celote zlitine, ki vsebuje zlato, z njim pa povemo, koliko zlata vsebuje ta zlitina. Oznaka 24-karatno zlato torej pomeni, da zlitina vsebuje 24/24 (torej skoraj 100 % zlata). Manj karatov kot vsebuje neka zlitina, manj delcev zlata ima v sebi. Ostale kovine, ki se pojavljajo v takšnih zlitinah, so srebro, platina, baker, paladij, cink, nikelj, železo in kadmij. Investicijsko zlato je običajno 24-karatno.
- Čeprav je zlato težka kovina, se smatra za nestrupena. Čista različica te kovine se kot okras uporablja celo v prehrani. Tako lahko danes v vrhunskih restavracijah dobite sladice, okrašene s pravimi zlatimi lističi, kupiti pa je mogoče tudi šampanjec, v katerem plavajo lističi zlata.
- Manj kot 30 gramov zlata je mogoče raztegniti v nit, dolgo približno osem kilometrov. Zlata nit se zato uporablja tudi pri vezenju. Enako količino zlata je mogoče stolči v ploščo s površino skoraj 30 kvadratnih metrov. Ploščo zlata je mogoče stanjšati do prosojnosti, ne da bi se v njej pojavile razpoke.
- Ste se kdaj vprašali, od kod velike količine zlata, ki jih vsako leto nakopljejo v zlatih rudnikih in ki jih ljudje kupujejo kot investicijske kose in varovalo pred finančno krizo? Na svetu je določena omejena količina zlata (ki ga še odkrivajo), skoraj vse zlato pa je na Zemljo prišlo z meteoriti, ki so se zaletavali v naš planet pred več milijardami let.
- Zlata ljudje nimamo le okrog vratu in na prstih in v sefih. Ta žlahtna rumena kovina je dobesedno del nas. Človeško telo v povprečju vsebuje 0,2 miligrama zlata.
- Ogromne količine raztopljenega zlata naj bi se nahajale v svetovnih morjih. Teh približno devet metričnih ton zlata človeštvo ne more pridobiti za svoje namene, zato njegova vrednost ostaja približno enaka.
- Do zdaj naj bi skozi celotno zgodovino v zlatih rudnikih nakopali približno 142.000 ton zlata.
- Mnogi investitorji se z nakupom investicijskega zlata zavarujejo pred gospodarsko negotovostjo. Cena zlata je stabilna, zato ga investitorji začnejo množično kupovati, ko pride do padanja vrednosti denarja. Tudi, ko vrednost delnic pada, cena zlata narašča.
- V zlato lahko investirate tudi, če nimate v lasti fizičnega zlata. Fizična oblika zlata je zahtevna za hranjenje, predvsem z vidika varnosti, zato je smiselno vsaj premisliti tudi o drugih načinih vlaganja vanjo. Na podoben način lahko vlagate tudi v delnice rudnikov zlata.
- Zlato je najpopularnejša kovina za investiranje.
- Čeprav ima ta kovina še vedno zelo visoko ceno (ki še posebej v kriznih časih raste), pa ni najdražja kovina na svetu. Ta naziv je zlatu že leta 2018 odvzel paladij.
- Največja potrošnica (in proizvajalka) zlatih izdelkov je Kitajska. Z ogromnim prebivalstvom pridejo tudi ogromne zahteve po zlatem nakitu, poleg tega pa Kitajska proizvede največji del elektronskih naprav, ki vsebujejo zlato.
- Cena zlata naraste v času indijske poročne sezone, saj takrat povpraševanje po zlatu (še posebej v obliki zlatega nakita) močno naraste.
- Ker zlato velja za kovino, ki je praktično neuničljiva, jo pogosto topijo in predelujejo v druge izdelke, saj s topljenjem ne izgublja na kakovosti in posledično na vrednosti. To pomeni, da lahko vaš najljubši kos nakita vsebuje delce zlata, ki so bili del podobnega kosa nakita v antični zgodovini.
Zlato je zanimiva kovina, ki je ravno zaradi priljubljenosti pri ljudeh že dodobra raziskana, vedno pa se lahko o njej naučimo še kaj novega. Ste se že zanimali za zlato kot investicijsko možnost? Strokovnjaki pravijo, da bo njegova cena v času korona krize še naprej rastla, vsaj dokler na trg ne pride učinkovito cepivo proti virusu, ki destabilizira naše gospodarstvo, kar je sicer zelo dobra novica, vendar se splača na trg zlata vstopiti čimprej.