Zlato je že od časov pred našim štetjem zasedalo pomembno mesto v človeški družbi. Vse od prvih odkritij je bilo predmet občudovanja – že stari Egipčani so v zlatu videli zemeljsko podobo njihovega božanstva sonca in so ga temu primerno častili, z razvojem civilizacij pa so ga mnoge kulture začele uporabljati kot plačilno sredstvo. Kmalu se je začel vršiti tudi nakup zlata za potrebe izdelovanja zlatega nakita za bogate sloje, sicer pa naj bi prvi kovan denar nastal v 7. stoletju, kasneje pa se je njegova uporaba kot plačilno sredstvo razširila tudi v antični Grčiji in starem Rimu. Sprva so bili kovanci iz srebra in drugih manj žlahtnih kovin, sčasoma pa se je uveljavila tudi izdelava izključno iz zlata, kar je doprineslo k njihovi vrednosti.
Zlato je imelo pomemben vpliv v razvoju trgovinske dejavnosti in celotnega gospodarstva, s postopnim razvojem mest, pojavom prvih manufaktur in kasneje industrije pa se je potreba po denarju začela vse bolj večati in zlato ji ni moglo več slediti. Tako so se zlati kovanci postopoma umaknili papirnatemu denarju, ostal pa je nakup zlata za različne potrebe in priložnosti. Še danes mnogi zaradi rasti cen zlata v prodaji zlatega nakita vidijo priložnost za hiter zaslužek, vendar gre pri trgovanju z zlatom za veliko bolj kompleksne procese, s katerimi je mogoče tudi zaslužiti, predvsem pa obvarovati in zaščititi lastno premoženje.
Kje v svetu so nahajališča zlata?
Nakup zlata je bil zmeraj povezan z njegovo razpoložljivostjo in razpoložljivost zlata se je močno povečala z odkritjem Amerike. Mnogi so začeli mrzlično iskati nova nahajališča in prišlo je do t. i. zlate mrzlice, v tistem času se je povečalo tudi povpraševanje in nakup zlata. Zlato se nahaja na vseh celinah in tudi kopljejo ga povsod – izjema je le Antarktika, saj je tam rudarjenje zakonsko prepovedano. Na svetu je danes več sto večjih in manjših delujočih rudnikov, ki se ukvarjajo z izkopavanjem zlata, glavna nahajališča so v ZDA, Južni Afriki, Avstraliji, na Kitajskem in v Rusiji, skupno pa letno pridobijo okoli 2.500 ton zlata. Kljub temu da se zaloge zlata manjšajo, pa nakup zlata ne upada, zato postaja izkopavanje vedno dražje. Veliko zlata najdejo med izkopavanjem drugih kovin kot so nikelj, baker in druge plemenite kovine. Ogromne količine zlata se nahajajo v morju, saj se tam raztopi v najmanjših koncentracijah, vendar ga je iz oceana skorajda nemogoče pridobivati. Najmanj nahajališč zlata je v Evropi, a kljub temu so v skoraj vseh evropskih rekah zaznavni majhni deleži zlata. Ti sicer nimajo ekonomske koristi, vendar imajo pomembno kulturno vlogo, ki je že v preteklosti vplivala na nakup zlata.
Kako pa je bilo v preteklosti?
Pridobivanje zlata se je začelo v antiki – pridobivali so ga iz rečnih usedlin ali z rudarjenjem, v obeh primerih je šlo za samorodno zlato in ne zlato iz zlatih rud, kjer se nahaja skupaj s še drugimi elementi in ga je treba iz rude šele izločiti. Zlata zrna so se nalagala v t. i. kremenovih žilah, s preperevanjem pa je zlato skupaj z minerali potovalo do rek in se tam nabiralo v peščenih plitvinah v obliki zlatih zrn. Iz njih so v večini izdelovali predmete, ki so bili namenjeni tudi za nakup zlata. Na tak način se je zlato nalagalo predvsem v rekah severno in južno od Alp ter na Bližnjem vzhodu.
Pridobivanje zlata v času staroegiptovskih vladarjev je popisano v antičnih zapisih in prepoznavno iz različnih arheoloških najdb. Pomembno območje za pridobivanje zlata so bile usedline reke Nil, ko pa se je povečalo povpraševanje in nakup zlata, pa so ga začeli pridobivati tudi z rudarjenjem. Bogata nahajališča so bila v puščavi srednjega Egipta med reko Nil in Rdečim morjem, saj najnovejša geološka izkopavanja in arheološke najdbe pričajo, da je bilo tam kar okoli 40 rudnikov zlata.
Pomembna nahajališča zlata so bila tudi v rekah na Bližnjem vzhodu, rečne naplavine so tamkajšnjim vladarjem omogočile izjemno bogatenje, s tem pa tudi nakup zlata. Indija je naplavljeno zlato prodajala na zahod, bogata nahajališča so bila tudi v severni Grčiji in na območju današnje Transilvanije. Reke v današnji srednji Evropi z zlatom niso bile pretirano bogate, izstopala je le reka Pad, nekaj nahajališč pa je bilo mogoče najti tudi v severni Dalmaciji, na avstrijskem Koroškem v Turah in v Karpatih.
Kakšni so bili načini pridobivanja zlata?
- Pridobivanje zlata iz rečnih naplavin
To je bil najpogostejši način za pridobivanje zlata v preteklosti. Zlato se je v naplavinah rek nabiralo zaradi svoje specifične teže in ostajalo v plitvinah, kjer so ga nato ločevali od peska. Ločevanje je po pričevanju mnogih virov že takrat potekalo na enak način kot danes – s presejevanjem mešanice peska z zlatom in vode v plitvem koritu. Pri tem so težja zlata zrna ostala na dnu korita in bila pripravljena za nakup zlata od takratnih družbenih veljakov, lažja peščena pa so odtekla skupaj z vodo.
- Rudarjenje zlata
O postopku rudarjenja že iz egiptovskih časov pričajo številne najdbe in zapisi – najdene so bile plitve jame, različno globoki jaški ter rovi, ki so jih kopali z namenom iskanja zlata. Tudi nakup zlata je bil vedno večji, zato so se večale potrebe po izkopanem zlatu. Kamnino z zlatom so po izkopu nadrobili, o čemer pričajo številni najdeni primerki orodja in drugih pripomočkov za drobljenje, da je na koncu v terilnikih nastal zlat fin prah.
- Taljenje zlata
Z izpiranjem pridobljene drobce zlata so v preteklosti večkrat tudi talili, in to kar na kraju izkopavanj. Tako so oblikovali različne kose zlata, navadno v obliko prizem, obročev ali plošč za lažje prenašanje in za nakup zlata.
Zlato je ena prvih kovin, s katerimi se je srečal človek in v celotni zgodovini je pustilo močan pečat. Zmožnost za nakup zlata je že v preteklosti nakazovala na premožne sloje in posedovanje zlata je bilo znak večjega premoženja v posamezni rodbini oz. sloju prebivalstva. Še danes na nakup zlata vplivata njegova mitska in kulturna povezava z božanstvi in bogastvom, saj je zlato statusni simbol, kar je veljalo že v času prvih visokih civilizacij.