Zlato je bilo že od nekdaj iskana in cenjena plemenita žlahtna kovina, hkrati pa tudi ena prvih kovin, ki jih je človek odkril nasploh. Njegova zgodovina po nekaterih virih sega vse do 4.000 let pr. n št., saj naj bi ga že v tistem času uporabljali na posameznih področjih Vzhodne in Srednje Evrope. Okoli 2.000 let pr. n št. je bila njegova uporaba že razširjena v Egiptu med višjimi sloji, kjer so iz njega izdelovali nakit, iz tistega časa je znana tudi posmrtna pozlačena Tutankamonova maska. Trg z zlatom se je odprl okoli 1. tisočletja pr. n. št., ko je bilo zlato prvič uporabljeno kot plačilno sredstvo, in sicer na Kitajskem. Kakšna je bila cena zlata v tistem času, ni znano, danes pa se za to vodijo posebne evidence, zato lahko približno napovemo, kako se bo gibala cena zlata v prihodnje.
Gibanje cen zlata je predmet številnih analiz, posebnost zlata pa je tudi v tem, da se mu cena ne spreminja periodično, kot to velja za večino izdelkov in storitev, temveč se spreminja iz trenutka v trenutek, lahko tudi v roku nekaj sekund. Zlatarne in podjetja, ki so specializirana za prodajo in odkup različnih vrst zlata, se temu prilagajajo tako, da cene zlata določajo vsakih nekaj minut. Cena zlata v prihodnje in gibanje cen je tako odvisno od ponudbe in povpraševanja na globalnem trgu, na katerem je prisotnih več milijonov udeležencev. Obstaja nekaj prevladujočih dejavnikov, od katerih je odvisna cena zlata na trgu.
1.) Zlati nakit
Je najpogostejši razlog, zakaj se ljudje zanimajo za zlato in njegovo ceno in ima močan vpliv na to, kakšna bo cena zlata v prihodnje – že tisočletja velja zlati nakit za statusni simbol, razloge za to pa je pripisati njegovi trajnosti, redkosti in estetski lepoti. V mnogih svetovnih kulturah je zlati nakit tudi tradicionalno darilo ob različnih priložnostih kot so poroke, obletnice in rojstni dnevi. Cena zlata v prihodnje je odvisna predvsem od porok v Indiji, saj je tam običaj, da se nevesto obdari z ogromnimi količinami zlata, ki ji kasneje služi kot kapital ali pomoč v težkih časih. Indijski zlatarji tako nekaj mesecev pred koncem leta, ko je teh porok največ, odkupijo ogromne količine zlata za izdelovanje nakita in to je razlog za nihanje cen zlata v jesenskem delu leta.
2.) Količina najdenega zlata v rudnikih zlata
Rudarjenje plemenitih kovin je tvegan posel, saj nikoli ni zagotovila, da bo v rudniku najdena dovolj velika količina zlata za končni dobiček. Gre za zapleten in po vrhu vsega še drag postopek in če je izplen zlata v rudnikih manjši od pričakovanega, je verjetnost, da bo cena zlata v prihodnje narasla, saj bodo rudniki hoteli pokriti nastale stroške izkopavanj. V okviru tega na ceno zlata vpliva tudi morebitno zvišanje stroškov poslovanja kot so plače delavcev ali sprememba stopnje davka na dobiček. Cena zlata v prihodnje pa se zniža v primerih odpiranja novih rudnikov ali ob najdbah nahajališč, bogatih z zlatom, saj je oskrba trga z zlatom v tem primeru povečana.
3.) Povpraševanje po zlatu v industrijskih panogah
Poleg nakita se zlato uporablja tudi v drugih industrijskih panogah kot je npr. proizvodnja elektronske opreme – zlato odlično prevaja električno energijo, zato se vgrajuje v mobilne naprave, računalnike in druge elektronske naprave. Cena zlata v prihodnje je odvisna tudi od porabe zlata v vesoljski industriji, saj se zlato uporablja za zaščito pred radioaktivnim sevanjem, vsestransko uporabno pa je tudi v medicini pri posameznih diagnostičnih metodah. Trg z elektronskimi napravami je vedno večji, zato je tudi povpraševanje po zlatu vse večje – trenutno se za potrebe industrije porabi približno 10 % poizvedenega zlata na globalni ravni, za pričakovati pa je, da se bo cena zlata v prihodnje na ta račun še povečala.
4.) Rezerve centralnih bank v obliki zlata
Pri tem, kakšna bo cena zlata v prihodnje, aktivnosti centralnih bank v povezavi z nakupom zlata igrajo eno pomembnejših vlog pri gibanju cen zlata. Države z viškom kapitala zadnja desetletja svoj denar vlagajo v nakup zlatih palic, saj so s tem neodvisne od denarne situacije na tujih finančnih trgih in neodvisne tudi od odnosov z drugimi državami. Centralne banke imajo v lasti ogromne količine kapitala in zato tudi kupujejo ogromne količine zlata, kar lahko občutno vpliva na to, kakšna bo cena zlata v prihodnje na trgu. Kakšen pomen ima zlato v lasti centralnih bank, kaže primer švicarskega franka, ki je trdna in cenjena valuta ravno zato, ker ima Švica v svoji lasti velike količine zlata.
5.) Ostali dejavniki
Na to, kakšna bo cena zlata v prihodnje, vpliva tudi gospodarska situacija na državni in globalni ravni – če gospodarstvo zapade v krizo oz. recesijo, se kupovanje zlata poveča zaradi strahu varčevalcev pred bankrotom bank in posledično nezmožnostjo izplačila privarčevanih vsot denarja. Podobno velja tudi za čas inflacije – splošne rasti cen dobrin in storitev na trgu oz. zmanjšanje vrednosti denarja. Cena zlata v prihodnje je odvisna tudi od splošnega povpraševanja javnosti po zlatu, saj velja zlato za varno naložbo v nestabilnih obdobjih. Na ceno pa vpliva tudi vrednost ameriškega dolarja, saj v primeru da vrednost dolarja pade, se cena zlata poviša in obratno.
Vse to so dejavniki, ki imajo na ceno zlata kratkoročni in dolgoročni vpliv, saj cena zlata v prihodnje ni natančno določljiva, zato gre pri tem za dolgoročne naložbe. Cena zlata že okoli dve leti zaradi finančne nestabilnosti trgov vztrajno raste in pričakovati je, da bo tako še nekaj časa, predvsem zaradi trenutnih okoliščin po vsem svetu. Do kakšnih višav se še lahko povzpnejo cene zlata, pa bo pokazal vsak dan posebej.